Kaj je disleksija?
Po DSM-V (Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje) je disleksija specifična učna motnja, za katero je značilno netočno, netekoče branje in nerazumevanje prebranega. To je ena od niza definicij, ki poskušajo natančneje razložiti motnjo, ki je v zadnjem času vse bolj opažena in priznana pri šoloobveznih otrocih.
Opazovanje in prepoznavanje motenj je pomembno, da otrok dobi pravočasno podporo s terapijo in prilagajanjem poučevanja.
Po raziskavah Lenčka in Pašička (1993) je pojavnost disleksije na Hrvaškem okoli 10 % in je pogostejša pri dečkih.
Kako prepoznati disleksijo?
Nekateri najbolj znani in opazni simptomi disleksije so: težave pri povezovanju glasov in zlogov v besedah, strukturne napake (novi-vino), zamenjave grafično ali fonetično podobnih črk (bd, dt...), zamenjave zlogov, dodajanje črk, zlogov, ponavljanje delov besed, preskakovanje vrstic, nesistematske napake pri branju, težave pri sledenju smeri branja, blokade, neizrazno branje, branje na pamet, slabo razumevanje...
Lahko pa se pojavijo tudi težave, ki niso povezane le z bralnimi sposobnostmi, temveč tudi: nihanje uspešnosti ( dobri in slabi dnevi), težave pri organizaciji časa (prosti čas, držanje urnika ...), pomanjkljiv kratkoročni delovni spomin, nezadostna orientacija v času in prostoru, težave pri razumevanju humorja in sodelovanju v pogovoru, težave pri ločevanju pomembnega od nepomembnega, kar otežuje učenje, pogosto slaba samopodoba ...
O sami disleksiji se vse več govori in piše, a jo morda lahko preprečimo ali prepoznamo nekatere njene znake že v zgodnjem predšolskem obdobju?
Otroci z disleksijo so najpogosteje v otroštvu:
- nezanimanje za slikanice, risanje, pisanje
- čečka čez meje papirja, nepravilno drži svinčnik
- motorično so bolj nespretni
- težko se orientirajo na lastnem telesu, v prostoru in na papirju
- občasno naredi zrcaljenje napak pri pisanju prvih številk in črk
- imajo težave z razumevanjem rime in drugih fonemskih veščin (prepoznavanje prvega glasu, fonemska analiza itd.)
- Pogosto so to otroci, ki so spregovorili pozneje in/ali imajo jezikovne in artikulacijske težave že v predšolski dobi.
- Globalno lahko preberem le zelo majhno število besed (ali v nekaterih primerih sploh nobene)
- imajo težave pri reševanju nalog vizualnega prepoznavanja podobnosti, razlik in vizualnega ujemanja
- Težko sledijo igram, ki zahtevajo ritem, in v njih neradi sodelujejo.
Zakaj je pomembno, da se na te znake odzovemo že v predšolskem obdobju?
Zgodnja intervencija lahko pomembno prispeva k zmanjšanju števila otrok, pri katerih obstaja tveganje za učne težave, vključno s težavami pri branju. Pomembno je, da poskušamo predšolske otroke čim bolj pripraviti na proces učenja branja, pri čemer so predznanja še posebej pomembna, saj so osvojena predspreminstva pomemben predpogoj za uspešno obvladovanje branja in zmanjšanje tveganja za disleksijo.
Mihaela Lulić, mag.logoped.
Viri:
hud.hr
Ameriško psihiatrično združenje (2014): DSM-V Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje . Juki ć , V., Arbanas, G. (ur. Hrvaška izdaja). Jastrebarsko: Založba Slap
Pašiček , Lj., Lenček , M. (1993) . Verbalno učenje pri otrocih s težavami pri branju in pisanju . V Lj. Likar, D. Kosmač (ur.), Zbornik 4. strokovnega srečanja logopedov Slovenije: Multidisciplinarni pristop v logopediji (str. 126-131). Portorož: Aktiv logopedov Južne Primorske.